Komunistična partija Avstrije (KPÖ) je na deželnih volitvah konec aprila v konservativni deželi Salzburg prejela 11,7 % glasov in s tem prestopila prag deželnega parlamenta po 74 letih! Še večji uspeh je zabeležila v prav tako konservativnem mestu Salzburg – kar 23,5 %. Salzburg poleg dežele Štajerske tako predstavlja drugo avstrijsko zvezno deželo, kjer je komunistom uspelo prestopiti parlamentarni prag. Ali volilni uspeh ene naprednejših levih strank v parlamentarni politiki v sosednji Avstriji nakazuje možnosti za družbeno-ekološki preobrat?
Vzroki za uspeh ležijo v več različnih dejavnikih, ki s svojimi koreninami segajo k vse bolj kriznim razmeram v obstoječem kapitalističnem sistemu:
V zadnjih desetih letih je v deželi Salzburg bila na oblasti konservativno-liberalno-zelena koalicija, ki je vodila izrazito antisocialno in okolju škodljivo politiko. Vlado v mestu Salzburg sicer sestavlja večstrankarska koalicija, ki jo vodi ÖVP (Avstrijska ljudska stranka) s podporo Zelenih in SPÖ (socialdemokrati). Le-ta je bila naklonjena predvsem lastnikom kapitala in nepremičnin.
Prav stanovanjsko vprašanje je bilo eno izmed ključnih točk preloma in hkrati ena osrednjih točk na volilnem programu KPÖ. Visoki stroški stanovanj že leta predstavljajo veliko težavo za avstrijski delavski razred. Za razliko od Dunaja in Linza, so v mestu Salzburg občinska stanovanja praktično neobstoječa. Konservativna vlada je stanovanjski sklad prikrajšala za kar 1,2 milijarde evrov, hkrati pa vseskozi dajala prednost gradnji stanovanj, ki prinašajo dobičke bogatim posameznikom – Salzburg je mesto z najvišjimi najemninami v Avstriji. Vse višjim najemninam so se v zadnjih mesecih pridružili še precej višji stroški energije, kar je še dodatno sprožilo vsesplošno nezadovoljstvo ljudi s tovrstno stanovanjsko politiko, le-ta pa se je vseskozi izvajala s sodelovanjem SPÖ in Zelenih.
Prikimavanje škodljivim in antisocialni politikam in konformistična drža sta drago stala prav salzburške socialdemokrate, ki so na volitvah na račun KPÖ izgubili precej glasov. V luči inflacije, naraščajoče revščine in družbene neenakosti se je SPÖ (v družbi Zelenih) izkazala za zastopnico interesov kapitala, kar se je potrdilo v reakcionarni predvolilni kampanji. Prav zaradi tega so radikalne zahteve avstrijskih komunistov prišle še bolj do izraza.
SPÖ se je skozi leta vse bolj pomikala na desno, čeprav je še zmeraj deklarativno povezana s sindikalno birokracijo, a hkrati odtujena od sindikalnega članstva. Prav tako so precej podpore izgubili Zeleni, meščansko-liberalna stranka, ki govori o reševanju okoljske krize, a hkrati v praksi ne izvaja niti minimalnih zahtev za zeleni prehod.
Eden izmed vzrokov za uspeh je tudi Danklova učinkovita predvolilna kampanja, ki je med drugim temeljila na predhodnem povezovanju z levimi organizacijami in sindikati.
Ob volilnem uspehu je kljub vsemu potrebno zastaviti vprašanje, v kolikšni meri te volitve pomenijo spremembo v razmerjih moči v družbi? Kljub dobro izpeljani predvolilni kampanji, program KPÖ odpira nekatere polemike. Zahteve KPÖ na področju okolja ostajajo precej skromne in nejasno usmerjene. Zahteve na področju javnega prometa na primer ne usmerjajo dovolj pozornosti v gradnjo široke javno-prometne mreže, ki bi nadomestila vsakodnevno rabo osebnih avtomobilov. Tudi zahteve na drugih področjih kot so socialno varstvo, zdravstvo in gospodarstvo se v veliki meri gibljejo v okvirih socialne države.
Ali uspeh KPÖ resnično nakazuje družbeni preobrat v levo, ali pa gre v prvi vrsto za odraz širšega nezadovoljstva? Volilni uspeh nakazuje dvoje: razočaranje nad avstrijsko socialdemokracijo ter porast v vse večjem nezadovoljstvu ljudi, ki je usmerjeno proti vladajočim razredom. KPÖ čaka še veliko dela. Brez trdne hrbtenice, želje po spreminjanju družbenih razmerij in razvijanja revolucionarne ekosocialistične perspektive (tudi zunaj parlamentarnih okvirjev) pa lahko pričakujemo še en propadel levi projekt, kot smo ga videli v primeru Sirize, Podemosa, Bernieja Sandersa, nemške DIE LINKE in ostalih.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega