Albanijo je konec maja 2026 zajel val protestov, ki se je začel zaradi nasprotovanja načrtovanim luksuznim turističnim projektom na albanski obali, nato pa prerasel v širše protivladno in protikorupcijsko gibanje. Povod za proteste so bili načrti za razvoj turističnih kompleksov na območju otoka Sazan in obalnega območja Zvërnec, ki so povezani z investicijsko družbo Jareda Kushnerja, zeta ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Projekti so sprožili tudi okoljske pomisleke, saj projekt posega v ekološko zaščitena območja albanske obale. Protestno gibanje je zaradi flamingov, ki bivajo na območju lagune Narta na območju Zvërnec, dobilo ime “flamingo revolucija”. Za piko na i je albanska vlada s petimi milijoni subvencionirala tudi koncert Kanye Westa (Ye), ki je znan po svojih neonacističnih stališčih, kar je še dodatno razjezilo ljudi. Predsednika vlade Edija Ramo aktivisti obtožujejo, da je to storil, da bi zasenčil večtedenske proteste po Albaniji.
Protesti so se začeli 23. maja, ko so se v Zvërnecu zbrali okoljski aktivisti in lokalni prebivalci, da bi protestirali, medtem ko so izvajalci projekta plažo Pishë Poro-Narta ogradili z bodečo žico. Teden dni kasneje je zasebna varnostna služba projekta nasilno napadla protestnike s solzivcem. Posnetki nasilja so se razširili na TikToku, 31. maja pa so protesti dosegli tudi albansko prestolnico Tirano z vzkliki »Albanija ni naprodaj!«. Protesti so se nadaljevali, 20. junija je bilo na ulicah že 250.000 ljudi. Njihove zahteve so se razširile onkraj enega samega razvojnega projekta. Protestniki pozivajo predsednika vlade Edija Ramo k odstopu. Tudi glavna opozicijska stranka, Demokratska stranka Sali Beriše, je bila deležna mnogih kritik. Slogani »Rama v zapor, Beriša v zapor« je slišati na vseh protestih. Demonstranti se spopadajo s celotnim koruptivnim sistemom, od albanske vladajoče elite do družine Trump in ameriškega imperializma.
Protestniki vladi očitajo, da pri gospodarskem razvoju države daje prednost velikim tujim investitorjem in luksuznemu turizmu pred interesi lokalnega prebivalstva in varovanjem okolja. Kritike so povezane tudi s širšim modelom albanskega gospodarskega razvoja, ki se v zadnjih letih močno usmerja v turizem, nepremičninske investicije in razvoj obale. Primer Kushnerjevih projektov je tako postal simbol vprašanja, komu dejansko koristi hitra turistična preobrazba Albanije in kakšno ceno zanjo plačujejo narava in lokalne skupnosti. »Gre preprosto za občutek, da mi, Albanci, tukaj v Albaniji ne moremo zaslužiti za življenje in da se naša država spreminja v raj za tujce, za Albance pa v pravi pekel,« je dejala ena izmed aktivistk, ki je tudi aktivno vključena v proteste.
Jared Kushner si je z gradbenim projektom na Sazanu in Zvërnecu pridobil naziv “strateškega vlagatelja”, ki mu ga je podelila kar albanska vlada, namreč Projekt Sazan Island Touristic Resort naj bi Albancem zagotovil okrog 1000 delovnih mest. Gradnja je tako dovoljena tudi na okoljsko zaščitenem območju, saj je albanska vlada leta 2024 zakonu o zavarovanih območjih dodala nov amandma. Odločili so se, da bodo dovolili gradnjo na zavarovanih rezervatih, če si projekt pridobi naziv “elitnega turizma”, definicija katerega pa ni nikjer pojasnjena. To omogoča gradnjo hotelov, letališč in energetskih objektov na zaščitenih območjih. Sprejetje amandmaja se je zgodilo samo tri tedne preden je albanska vlada javno naznanila Kushnerjev projekt. Podobno se je v Albaniji zgodilo že v preteklosti, na primer leta 2021, ko je albanska vlada za gradnjo letališča Vlora na zaščitenem območju to območje enostavno umaknila iz seznama zavarovanih območij. Letališče je služilo turizmu in hotelirjem, lokalno prebivalstvo pa od tega ni imelo čisto nič.
Že pred “flamingo revolucijo” sporna dejanja klana Trump na Balkanu niso ostala nekaznovana. Na primer, v Srbiji so protestniki lansko leto dosegli ustavitev izgradnje Trumpovega stolpa v Beogradu na Generalštabu, gradnja katerega je bila povezana s podjetjem Jareda Kushnerja. Ker je to stolp, ki ga je leta 1999 bombardiral NATO, je spominski kraj. Takrat so se na protestih povezali študenti v blokadi, vojni veterani in lokalni arhitekti in zagotovili ustavitev projekta. To kaže, da lahko organizirani delavski boji prinesejo dosežke in so uspešni v boju proti gradbenim projektom, ki služijo samo eliti.
Če želite o gradbenih projektih v Albaniji izvedeti še več, vam v posluh priporočamo oddajo Riviera Albanija na Radiu Študent. Povezava do oddaje: https://radiostudent.si/politika/balkan-ekspres/riviera-albanija
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega