Teden dni nas loči od predsedniških volitev v ZDA. Njihov izid je negotov. Gotovo pa je, da bo za tokratni volilni ciklus/cirkus porabljenega največ denarja v zgodovini. Raziskovalci pri projektu “OpenSecrets” ugotavljajo, da bo za kampanje v sklopu predsedniških, kongresnih in senatnih volitev v ZDA v letu 2024 porabljenih kar 16 milijard ameriških dolarjev. Ta znesek je enak višini celotnega slovenskega letnega državnega proračuna.
Tako Harris kot Trump sta večino denarja za svoje kampanje prejela s strani donatorjev, ki so za ta namen prispevali najmanj 3000 ameriških dolarjev. Ti sicer predstavljajo zgolj 0,12% ameriškega polnoletnega prebivalstva, vendar si tudi s tovrstnim investiranjem v volilne tekme zagotavljajo mnogo večji vpliv pri vseh političnih upravljavcih kapitalistične države.
Številni lastniki kapitala in predstavniki menedžerskega razreda, pa so v tokratni volilni šov vložili stokratnike zgoraj omenjenega, že samega po sebi, visokega zneska. Med njimi velja omeniti soustanovitelja Netflixa Reeda Hastingsa in lastnika košarkarskega kluba Dallas Mavericks Marca Cubana, ki sta svoje desetine milijonov namenila Kamali Harris. Lastnik Tesle in SpaceX Elon Musk ter naftni milijarder Timothy Dunn pa sta z donacijami zasipala Donalda Trumpa. Samo zgoraj navedeni so za financiranje predvolilnih kampanj osrednjih dveh kandidatov do sedaj namenili več kot 250 milijonov dolarjev.
Mnogi primeri dokazujejo, da imajo tovrstne mega-donacije neposredno posledico v zakonskih rešitvah, ki odpravljajo že tako redke in trhle regulacije pri poslovanju podjetji, ki so v lasti donatorjev in drugih iz kapitalističnega razreda in ki nižajo davčne obremenitve za najpremožnejše ter kapital. Lastniki individualnih kapitalov tako s svojim delovanjem prispevajo k večanju bogastva celotnega kapitalističnega razreda. Svojo razredno nalogo opravljajo z odliko, vse seveda na račun delovnih ljudi v ZDA in drugod po svetu.
Trump in Harris sta kandidata statusa quo, kapitala, medijskih elit, orožarskih in tehnoloških magnatov ter pro-izraelskih lobijev. Privid izbire med tema dvema možnostima, ki obe obljubljata nadaljevanje in poglabljanje ameriške dominacije v svetu je prava slika kapitalistične elektoralne demokracije. V njej je prostor za vse žalitve, neslane šale, škandale in incidete, ni ga pa za alternativno, napredno socialistično politiko, katere cilj bi bil temeljna preobrazba družbe.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega