Rečejo jim najboljše in najbolj plodne njive, zdaj pa na njih namesto repe in krompirja raste Interspar.
V Sloveniji imamo problem s samooskrbo in ta je, da sploh nismo samooskrbni. Tudi blizu samooskrbe nismo. Namesto da bi kmetijske površine uporabljali za gojenje zelenjave, žit in stročnic, s čemer bi lahko nahranili veliko več ljudi kot sedaj, pa na njih gojimo krmo za živino. 75% pridelovalnih površin namenjamo za pridelavo krme, s katero kljub temu nismo samozadostni in jo uvažamo. Zaradi naše prostoržne ureditve, ki dovoli, da se trgovski centri gradijo na najboljših zemljiščih, je naša samooskrba vse slabša. Majhna Slovenija pa je dejansko na samem vrhu, kar se tiče števila trgocentrov na prebivalca. In ko kapitalisti klečijo pred oltarjem Velikega Trgocentra, ta isti trgocenter uvaža poceni izdelke lastne dobavne verige ter izriva malega kmeta, ki temu ne more konkurirati. Če bi danes prišlo do propada sistema, ostali bi lačni skupaj s praznimi Interspari, Mercatorji in Lidli, ki nam ne morejo dati hrane iz zemlje. Še hujše, ti veliki trgocentri našo zemljo hitro uničujejo. Le koliko še rabimo Eurospinov in Hoferjev preden bomo pogruntali, da imamo več stika s hrano iz plastike kot s hrano z njiv.
Nekoč smo sadili rdečo peso, ajdo, repo, semenski krompir in ta dober fižol, ta pisan, violično-bel. Danes namesto kolobarjenja, krožimo med trgovinami. Danes imamo možnost izbire, ampak ne med bučko od sosedove Majde, ampak med Mercatorjem, Lidlom, Eurospinom, Hoferjem in Intersparom. Kok dobra izbira! Še boljša, če veš, da ti masovni trgovski centri ogromno hrane vržejo stran, ker ni lepa, ali ker ji je pretekel rok uporabe. Te kontejnerje z zavrženo hrano za nameček še zaklenejo, da se slučajno kdo, ki nima, ne bi spomnil tam iskat hrane. Če si ne more kupiti, naj raje ostane lačen.
Kar nekaj je primerov, ko se veliki trgovski centri razkomotijo na rodnih njivah s svojimi objekti in ogromnim parkiriščem. En takšen primer je tudi moja Cerknica. Cerknico vsi poznamo kot dom presihajočega Cerkniškega jezera in znanega februarskega pustnega karnevala. V bližini imamo Rakov Škocjan in prekrasno Slivnico. Poleg tega, imamo veliko njiv, ki jih pa zdaj čaka kruta usoda. Kmalu jih bodo zalili z betonom in na njih postavili Interšpar in njegovo veliko parkirišče.
Zakaj je to problematično? Kmetijska zemljišča niso neomejen naravni vir, njihova površina po svetu se zmanjšuje. Zaskrbljujoče je, da je Slovenija pod povprečjem EU po tem koliko hektarjev zemljišča je v uporabi na prebivalca. Smo na dnu v Evropi glede razpoložljivosti zemlje za pridelavo hrane za ljudi s samo 850 m2 na prebivalca. Da bi dosegli prehransko varnost, bi dejansko potrebovali 2500 m2 kmetijske površine na prebivalca.
Ljudje, ali res rabimo ta Interšpar v Cerknici? Občina cerknica ima slabih 12 000 prebivalcev, od tega jih je v mestu Cerknica približno 4 000. Imamo že dva Mercatorja, eden majhen, eden pa je velik center skupaj z drugimi trgovinami. Poleg Mercatorja imamo tudi Hofer s svojim parkiriščem. Imamo eno majhno trgovino Šega. V industrijski coni imamo še velik Eurospin s še enim velikim parkiriščem. Zdaj pa gradimo še velik Interšpar s svojim parkiriščem, seveda. Še enkrat vas sprašujem, sli res rabimo ta **** Interšpar v Cerknici?
Nekateri bodo morda rekli, da so njive prazne, ker jih noben noče obdelovat. Mislijo, da zemlja ni rodovitna in ne bo škode, če kapitalisti tam posadijo Interšpar. Ampak to ni res. Ogromno mladih bi z veseljem obdelovalo zemljo in si pridelovalo svojo hrano. Če bi le imeli denar za nakup kmetijskega zemljišča. Ampak, kako si boš našparal za nakup kmetijskega zemljišča, če pa gre več kot polovica tvoje plače za najemnino?
Kapitalistični sistem ne bo nikoli izbral javne blaginje namesto denarja. Njive in nepakirana hrana so slabe za ekonomsko rast, hkrati pa so trgovski centri zelo donosni za kaljenje dobičkov. Ampak mi ljudje se moramo vprašati, kaj bi raje videli: brezmejno rast ali pa dobrobit ljudi. In, ko si to odgovorimo, moramo začeti ravnati v skladu s tem. Uprimo se velikim trgovskim centrom! Za skupnostno pridelavo in kmetijske zadruge – za trajnostno kmetijstvo, ki bo namenjeno ljudem, ne kovanju dobičkov!
Pustite nam njive v Cerknici, da si bomo lahko sami gojili hrano, trgovin imamo prek dovolj.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega