Konec prejšnjega meseca je bilo objavljeno že 13. letno poročilo Banking on Climate Chaos (https://bit.ly/3Eb3k41). Poročilo razkriva neverjetno neskladje med javnimi zavezami največjih svetovnih bank in realnostjo financiranja fosilnih goriv. Milo rečeno, ko so velike banke obljubile, da bodo zmanjšale financiranje nafte, plina in premoga, so lagale. V šestih letih po sprejemu Pariškega sporazuma je 60 največjih bank v fosilna goriva vložilo kar 4,6 trilijona dolarjev, od tega 742 milijard dolarjev zgolj v letu 2021.
Dodatno nas lahko skrbijo ugotovitve vodilnih podnebnih znanstvenikov o tem, da obstoječe zaloge fosilnih goriv vsebujejo več kot dovolj emisij toplogrednih plinov za prekoračenje našega tako imenovanega ‘’ogljičnega proračuna’’. To bi svet porinilo v drastično prekoračenje zavez o zvišanju globalne temperature za 2° C in popolnoma izničilo možnosti, da bi ostali pod, s strani znanosti določeno, varno mejo 1,5° C. Podatki poročila in ugotovitve znanosti jasno kažejo, da navkljub vsem sprejetim zavezam, lepim izrečenim besedam kapitala in njegovih političnih predstavnikov ter kozmetičnim ukrepom, še vedno drvimo v okoljski zlom.
Tudi v Sloveniji potrebujemo sistemske ukrepe za preusmeritev financ iz okolju škodljivih dejavnosti v solidaren in z znanostjo usklajen zeleni prehod. Nekaj takšnih ukrepov je nedavno skozi demokratični proces oblikovalo tudi gibanje Mladi za podnebno pravičnost.
Gibanje od odločevalcev zahteva 1) pripravo zelene davčne reforme, vključno v uvedbo davščin za onesnaževalce in vzpostavitvijo trajnostnih kriterijev kot pogoj za kakršno koli pridobitev javnih sredstev, 2) spremembo namena SID banke v spodbujanje izključno projektov sonaravnega razvoja, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam ter 3) ustavitev subvencioniranja fosilnih goriv in subvencioniranja energetsko intenzivne industrije ter podržavljenje in prestrukturiranje energetsko intenzivnih podjetji.
A najpomembnejši koraki naš še čakajo. Zahteve, ki tako korenito posegajo v kapitalistično družbo, se ne bodo uveljavile kar same. Zato potrebujemo dobro organizirano okoljsko gibanje, temeljite strateške razmisleke in metode dela, s katerimi lahko zagotovimo dejanske vzvode moči, ki bi kapital prisilili v resnične družbene spremembe – en primer so delavske stavke. Za preživetje planeta in dobrobit človeštva pa je edina možnost odprava kapitalizma, kar danes ni več samo vprašanje napredka, ampak tudi preživetja.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega