V sobo vstopijo direktorica Gospodarske zbornice, voditelj oddaje Pričevalci na TV Slovenija, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice in najtrdovratnejši borec za zakonsko prepoved splava pri nas. To morda zveni kot začetek kakšne šale ali pa kot seznam gostov na nedavnem odprtju izraelskega genocidnega veleposlaništva. Toda ne gre za šalo, niti za VIP listo apardheidovskega režima, gre namreč za članice in člane novoustanovljenega Strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja.
Svet, ki poleg navedenih med drugim vključuje še predsednika Obrtno-podjetniške zbornice, direktorja katoliške gimnazije Antona Martina Slomška in novomeškega župana sicer skupno šteje 26 članic in članov, bo koordinirala državna sekretarka iz vrst SDS-a Mojca Škrinjar.
Kot osnovne cilje reforme je minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević, ki je tudi imenoval vse članice in člane omenjenega sveta, navedel: šoli avtonomijo, učencu odgovornost, staršem zaupanje, birokraciji meje in znanju osrednje mesto. Na prvi pogled delujejo cilji kot korak v pravo smer, vendar se iluzija leporečništva razbije takoj, ko pogledamo pod površino teh splošnih oznak in fokus usmerimo na politično prakso.
V istem trenutku, ko minister govori o krepitvi strokovne avtonomije, avtoritete in ugleda učiteljskega poklica, namreč vlada načrtuje odpuščanje 20 % vseh zaposlenih v javnem sektorju do konca 2028. Poglejmo kaj bi ta številka pomenila za sektor vzgoje in izobraževanja, kjer je že v šolskem letu 2025/2026 po uradnih podatkih ministrstva primanjkovalo 4.362 delavk in delavcev. Trenutno v slovenskih vrtcih in jaslih, osnovnih in srednjih šolah ter na terciarni ravni izobraževanja skupno zaposlenih okoli 75.000 ljudi. Če bi obveljal vladin načrt o zmanjšanju števila zaposlenih za 20 %, bi to pomenilo, da bi službe izgubilo kar 15.000 ljudi. Če vzamemo za primer povprečno osnovno šolo, ki jo obiskuje 400 otrok in je na njej zaposlenih 55 delavk in delavcev (učiteljice, svetovalna služba, administracija, kuhinja, čiščenje), bi vladin načrt na takšni šoli odrezal 11 zaposlenih.
Kako naj bi manjše število pedagoških in nepedagoških delavk ter delavcev privedlo k večanju šolske avtonomije ali pa k postavljanju znanja v središče učnega procesa na ministrstvu ne zmorejo pojasniti. Morda mislijo, da bodo učenci razvili več odgovornosti, če bodo kakšno uro pouka sami v razredu ali pa bo breme birokratskih obveznosti manjše, če odpustijo vse administrativne delavke.
Toda če stvari pogledamo nekoliko dolgoročneje lahko ugotovimo, da gre pri napovedi množičnega odpuščanja in pri delovanju strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja za dva vidika istega procesa. Politična oblast želi drastično zmanjšati število zaposlenih, prestrašiti in popolnoma podrediti preostale ter znižati kakovost javnega vzgojno-izobraževalnega sistema. Hkrati s padcem kakovosti javnega sistema, bo strokovni svet pod kontrolo interesov kapitala pričel z nadaljnjimi koraki v smeri privatizacije javnega šolskega sistema. Razlogi za to bodo jasni in načrtno ustvarjeni. Javni sistem ne deluje, kakovost učnega procesa pada, otroci se v šolah ne počutijo varne, starši sistemu ne zaupajo več. Krivda za to bo preložena na preostale zaposlene v šolstvu, medtem ko si bodo oblastniki, ki so odpustili na tisoče kuharic, informatorjev, učiteljic, spremljevalcev in čistilk ter povzročili omenjeno stanje veselo meli roke.
Ta novi dvotirni izobraževalni sistem, kjer bi bile revne javne šole namenjene otrokom iz delavskih družin, medtem ko bi v bogate zasebne šole zahajali otroci iz premožnejših okolji, bi bil temeljito prepreden tako z podjetniškimi kot družbeno nazadnjaškimi idejami. Njegov cilj bi bil jasen: dokončno razgraditi solidarnost in pognati učenke in učence v kapitalistično tekmo do dna.
Takšnim načrtom se morajo delavke in delavci v šolstvu upreti. Toda zgolj njihov odpor ne bo dovolj. Ojačati ga mora tudi podpora drugih delovnih ljudi, ki si zares želijo šolskega okolja, kjer bo učencem privzgajana odgovornost do družbe, kjer bodo poučevali in vzgajali avtonomni delavci in kjer bo znanje in ne finančna vrednost le tega na prvem mestu.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega