Objavljamo zapis sociologinje Maje Breznik
Ministrstvo za delo spreminja Zakon o delovnih razmerjih. Med drugim je predlagalo, da se še bolj omeji agencijsko delo. Nazadnje so ga omejili leta 2013 na 25 odstotkov zaposlenih. Vendar omejitev ne velja, če sta agencijski delavec in delavka zaposlena za nedoločen čas, če delata v malem podjetju ali če socialni partnerji določijo višji odstotek v kolektivni pogodbi. Če seštejemo vse izjeme, je rezultat jasen omejitev obstaja zgolj na papirju.
Snovalci zakona so bili pri izjemah širokosrčni, saj so verjeli, da že pogodba za nedoločen čas zagotavlja varnost zaposlitve. Pri agencijskih delavcih so varnost zaposlitve še okrepili s tem, da so prepovedali »sinhronizacijo«. V preprostem jeziku to pomeni, da agencija ne sme odpustiti delavca, kadar naročnik odpove pogodbo. Medtem ko mu išče novo delo, mu mora plačevati nadomestilo plače.
Poleg tega so določili, da morajo biti agencijski delavci plačani enako kakor redno zaposleni in izenačeni v vseh drugih pravicah. Poleg tega so sprejeli še »subsidiarno« odgovornost najemnika agencijskih delavcev, ki je soodgovoren, če prihaja do kršitev. Tako se je, kot je bilo videti, ustvarilo ravnovesje med zahtevo podjetij po fleksibilni delovni sile in zahtevo sindikatov po varnosti zaposlitve. Agencijski delavci so s tem dobili, kot je se je izrazil sindikalist, »maksimalno zaščito«.
Nekaj let pozneje smo v intervjujih z agencijskimi delavkami in delavci preverjali, ali so ti predpisi izkoreninili »presežno izkoriščanje« agencijskih delavcev, ali so v praksi res izenačeni z redno zaposlenimi? Nalogo smo si zastavili prostovoljno, zato smo uspeli intervjuvati samo osem agencijskih delavcev in delavk (še ena je poslala svojo dokumentacijo, ni pa se hotela osebno pogovarjati).
Ugotovili smo, da sta bila med vsemi le dva povsem izenačena z redno zaposlenimi! Ostali so prejemali manjše plačilo ali delali v neugodnih delovnih in življenjskih razmerah. Kratko bomo povzeli te primere.
Prvi je dobival minimalno plačo na bančni račun, ostali del plačila pa na roko Drugi je imel pogodbo za nižje delo od tistega, ki ga je zares opravljal, in je zato po svoji oceni dobival 100 evrov manj na mesec. Tretjemu je agencija izplačevala nadurno delo kot regres, hrano ali prevoz, da se je izognila višjim prispevkom in davkom, in dodatki so bili manjši, kot je določeno v kolektivni pogodbi. Četrtemu je agencija oddajala stanovanje, za katerega je računala oderuško najemnino. Peti in šesti pa sta delala samo ponoči , česar Zakon o delovnih razmerjih ne prepoveduje, saj nikomur ni prišlo na pamet, da bi bilo kaj takega treba prepovedati. Čeprav zgodbe bolj spominjajo na prakso neregistriranih agencij v neformalni ekonomiji, ni šlo zanje. Vse so bile zakonito registrirane in med njimi so bile celo najuglednejše!
Pokazalo se je, da so bila nemočna tudi jamstva za varnost zaposlitve agencijskih delavcev. Nekaj intervjuvancev nam je pokazalo svoje pogodbe o zaposlitvi. Opisi dela so se nanašali na dela pri konkretnem uporabniku, kar kaže, da je bila zaposlitev pri agenciji vezana na potrebe določenega uporabnika. To nakazuje, da se agencije ne menijo za prepoved sinhronizacije! Sklep sta potrdila intervjuvanca, ki sta izgubila zaposlitev pri agenciji, brž ko je naročnik odpovedal pogodbo. Pri enem je agencija celo prisilila delavce, da so sami odpovedali delovno razmerje.
Preden končamo s študijo, omenimo samo še člen, ki so ga vse pogodbe vsebovale. Ta člen pravi, da mora delavec, če »neupravičeno izostane z dela pri uporabniku«, plačati odškodnino v sorazmernem delu svoje bruto plače!?To z drugimi besedami pomeni, da agencijski delavec in delavka ne moreta zapustiti dela (vsaj dokler se ne izteče pogodba) in ne moreta prekiniti dela, če bi, denimo, hotela stavkati S tem sta izgubila pravico, da lahko delovno razmerje kadar koli končata (to je temeljno pravico svobodnih mezdnih delavcev), in pravico do stavke. Tako sta v družbi dobila strukturno mesto stavkokazov in nesvobodnih delavcev nasproti svobodnim!
Kaj je naredila Mednarodna organizacija dela, ko je leta 1996 v novi konvenciji začela zagovarjati agencijsko delo kot dejavnik, ki naj bi »izboljšal delovanje trga dela«? Ali Evropska komisija, ki je leta 2008 prepovedala, da države članice EU ovirajo dejavnosti agencij za posredovanje delavcev?
Ustvarili sta novo panogo, ki ima v klasifikaciji gospodarskih dejavnosti številko N78.2. Nova panoga se je pridružila obstoječim, ki jih je razvilo človeštvo z vse večjo delitvijo dela in od katerih vsaka proizvaja kakšno koristno reč: hrano, obleko, pohištvo, orodja, knjige itn. Množici koristnih dejavnosti se je tako pridružila nova, ki proizvaja zelo posebno blago delovno silo. A to ni delovna sila, ki jo je v žaru podjetnosti kapitalizem osvobodil spod fevdalnega jarma in jo naredil za svobodne mezdne delavce in delavke. To je delovna sila, ki jo pešajoči kapitalizem sili v nesvobodno delo!
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega