GOSPODARSKA RAST BO ODPRAVILA REVŠČINO NA SVETU? SAMO ČE OB TEM KAPITAL UNIČI 175 PLANETOV

Zagovorniki kapitalizma pogosto ponavljajo, da je kapitalizem v veliki meri odpravil absolutno revščino na svetu.

Zaupanje v to mantro je sicer v zadnjem desetletju precej manjše, saj je takšne trditve vse težje opravičevati v luči naraščajočih neenakosti tako znotraj posameznih držav kot med državami, ter zaradi vse ostrejše podnebne krize, ki te neenakosti še poglablja.

Dodatno ta argument o izkoreninjanju revščine pod vprašaj postavlja vse večje število raziskovalcev, ki trdijo, da so trenutno postavljena merila glede absolutne revščine (npr. Združeni narodi = 1,25 $ na dan; Svetovna banka = 1.9 $ na dan) vse prej kot ustrezna, saj ne zajemajo celotnega obsega pomanjkanja na svetovnem jugu. Namesto tega predlagajo opredelitev ekstremne revščine, kot življenje s približno 5 $ na dan ali manj.

Precej manj optimistično sliko stanja dobimo, ko se zavemo, da je absolutno število ljudi, ki živijo s 5,5 $ dan ali manj, po vsem svetu od leta 1990 ostalo enako (čeprav je odstotno upadlo). Pred 30 leti je pod takšnimi pogoji živelo 67 % prebivalstva (3,35 milijarde ljudi), danes se je ta odstotek znižal na 43 %, kar pa pomeni, da je 3,27 milijarde ljudi še vedno v enakem položaju. To kaže, da ekstremna revščina ostaja na splošno nespremenjena.

Najbolj zaskrbljujoč pa je podatek, ki ga navaja ekonomist Jason Hickel. Izračunal je, da je absolutno revščino z uporabo tega višjega merila (5 $ dnevno) v sedanjem produkcijskem načinu, ko si kapitalistični razred prisvaja presežno delo globalnega proletariata, mogoče izkoreniniti le v primeru, da bi se svetovni BDP povečal za kar 175-krat (svetovni BDP se je od leta 2004 podvojil)!

To nas pripelje do sklepa, da moramo rešitev za odpravo absolutne revščine in drugih ekstremnih neenakosti, znotraj in med državami, iskati v drugačnem produkcijskem načinu. Na drugem koncu revščine je namreč tudi ekstremno bogastvo, nepredstavljive milijarde, ki so v rokah t.i. 1 %.

Takšna neenakost zraste sama po sebi iz razrednega ekonomskega izkoriščanja, kjer majhno število ljudi (ali tudi institucij, kot so zasebni pokojninski skladi) nadzoruje vsa sredstva produkcije, milijarde ljudi pa lahko prodajajo samo svojo delovno silo. Nekaterih pa kapital niti ne zmore vsrkati v svojo proizvodnjo in postanejo odvečno prebivalstvo, npr. v getih na svetovnem jugu, in so obsojeni na popolno revščino.

Več: https://bit.ly/3hSWEyv

+ Ni komentarjev

Dodaj svojega