Med letoma 2013 in 2024 so mafijske združbe, povezane z nezakonitim rudarjenjem, sečnjo in trgovino z drogami, v Peruju ubile 38 predstavnikov amazonskih staroselcev. Organizacije, ki se zavzemajo za pravice domorodcev, poročajo o podobnih grozodejstvih tudi v Kolumbiji, Ekvadorju, Boliviji in Braziliji.
Poleg umorov voditeljev amazonskih ljudstev v Peruju so bili nedavno ubiti tudi trije okoljski aktivisti, ki so bili tarča zaradi njihovega dela pri zaščiti amazonskih gozdov in naravnih rezervatov pred krčenjem gozdov in nezakonitim kopanjem zlata v rekah. Domorodna ljudstva se borijo za ohranitev največjega ekosistema na planetu: porečja reke Amazonke, ki je ocenjeno na približno 5,5 milijona kvadratnih kilometrov – od tega 750.000 v Peruju.
V Peruju živi 2439 avtohtonih skupnosti, združenih v 109 zvez in 9 organizacij v okviru Medetničnega združenja za razvoj perujskega deževnega gozda (Aidesep), ter avtonomna ozemlja Awajún, Ese Eja Nation in Shipibos. Te skupnosti varujejo več kot 18 milijonov hektarov ključnih gozdnih površin. Junija so Awajúni poskušali preprečiti nezakonito rudarjenje v departmaju Amazonas tako, da so s kordonom kanujev blokirali reko Comainas ( https://bit.ly/3AS1BTP ). Awajuni so znani kot zaščitniki in branilci biotske raznolikosti ter si prizadevajo za zaščito zemlje in naravnih virov.
Naravovarstvena organizacija MAAP (https://www.maaproject.org/en/) poroča, da rudarjenje zlata v departmaju Madre de Dios škoduje rastlinskemu in živalskemu svetu ter domorodnim skupnostim. Poročilo poudarja, da ima krčenje gozdov škodljive učinke na javno zdravje. Med letoma 2021 in 2023 je bilo na območju Madre de Dios izsekanih kar 23.881 hektarjev gozdov. Glede na svojo obsežnost so perujski gozdovi pomemben proizvajalec kisika v svetovnem merilu. Gozdovi ustvarjajo podnebno odpornost in zagotavljajo preskrbo z vodo in hrano. Uničevanje življenjskega prostora amazonskih ljudstev ima širše družbene posledice.
Predstavniki domorodnih ljudstev so razglasili izredne razmere in perujsko vlado obtožili zanemarjanja njihovih zahtev za analizo kakovosti okolja v Amazoniji. Pripisujejo ji odgovornost za zločine, storjene nad njihovimi skupnostmi. Peru je sicer država, v kateri 13,1 odstotka otrok, mlajših od pet let, trpi zaradi kronične podhranjenosti, 42,4 odstotka pa zaradi anemije. Ti podatki iz prejšnjega leta pa so nedvomno veliko višji med otroki v domorodnih skupnostih Amazonije. Med njimi jih veliko opusti šolanje ali so prepuščeni izkoriščanju lokalnih mafijskih združb, ki jih silijo, da za nizko plačilo in v katastrofalnih razmerah delajo v rudnikih zlata ob rekah.
Dekleta so podvržena številnim spolnim zlorabam in prisilni prostituciji zaradi česar je veliko primerov posilstev in prenosa virusa HIV. Perujski minister za izobraževanje, Moran Quero, je posilstvo 500 deklet iz skupnosti Awajún brezobzirno pripisal „kulturni praksi“. Perujsko vlado le malo zanimajo tovrstni zločini, saj zagovarja interese, ki se okorišča z nezakonitim rudarjenjem, sečnjo in trgovino z drogami. Podobno stanje vlada tudi v Braziliji.
Organizacija Acampamento Terra Livre (ATL 2020) je Bolsonarovo politiko iztrebljanja avtohtonih ljudstev označila za genocid. Bolsonarovem nasledniku, predsedniku Delavske stranke (PT) Luizu Luli da Silvi, je sicer uspelo zmanjšati stopnjo krčenja gozdov za polovico, a so se območja, kjer poteka nezakonito rudarjenje v lanskem letu povečala za 7 odstotkov.
Zgodovina nerazrešenih zlorab in zločinov nad domorodnim prebivalstvom je prepričljiva obtožnica kapitalističnega sistema. Na mednarodnem delavskem razredu je, da pri gradnji socialistične družbene preobrazbe te zločine odpravi. Le socialistična preobrazba kapitalističnega gospodarstva bo omogočila spoštovanje domorodnih jezikov in kulture, hkrati pa ljudem zagotovila polne ekonomske pravice, izobrazbo in ustrezna stanovanja.
Povzeto po: https://bit.ly/4dPdGrc
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega