Nižji DDV naj bi pocenil hrano in s tem olajšal preživljanje iz meseca v mesec vedno več ljudem, ki morajo pri obiskih trgovine paziti na vsak evro. O tem nas prepričujejo v slovensko zastavo in domoljubje zavite lutke kapitala (pravimo jim politiki) ter njihovi ideologi.
Kot smo pokazali v dveh prispevkih (linka v komentarjih), na Hrvaškem nižanje DDV-ja ni prinesloznižanja cen hrane. Ravno nasprotno, še podražila se je! Mnogi Hrvati, ki živijo blizu slovenske meje se tako raje vozijo do bližnjih slovenskih mest po nakupih. Lokalne oblasti in nadobudni investitorji so spredvideli, da je to zelo dobro za posel, zaradi česar nakupovalni centri v obmejnih mestih rastejo kot gobe po dežju. Eno izmed mest, kjer na vsakem nepozidanem travniku gradijo nakupovalni center, so tudi Brežice, majhno obmejno mesto na sotočju Save in Krke.
Občina Brežice je bila že leta 2019 občina z nadpovprečnim številom nakupovalnim površin na prebivalca, ter občina z največjo prodajno površino ter največ trgovskimi centri na prebivalca v Posavju. Leta 2019 so imele Brežice le en večji nakupovalni center, ter nekaj trgovin iz verige velikih tujih trgovcev (na primer LIDL in SPAR), nekaj pa tudi domačih (TUŠ). To je bilo še pred znižanjem DDVja na hrano na Hrvaškem leta 2022 ter vstopom te države v šengensko območje in prehodom na evro istega leta. V zadnjih letih pa je prišlo do prave eksplozije gradnje nakupovalnih centrov na travnikih na obrobju mesta. Zgrajena sta bila Eurospin in Hofer ter nov nakupovalni center z več trgovinami. Trenutno je v gradnji še en velik trgovski center v katerem bo 17 trgovin, investicija pa je vredna 22 milijonov. Investitor je družba Ma RHo s sedežem v Ljubljani, vodijo pa jo iz avstrijskega Celovca. Prav tako pa širijo tudi brežiški LIDL. Takšnih ogromnih investicij občina ne bi omogočila, če ne bi imela za to dobrih razlogov.
Od leta 2022 so hrvaški kupci pogosti v Brežicah, vendar so trgovine v tem mestu dobesedno preplavili na začetku leta 2025. Takrat je na Hrvaškem več petkov zapored potekal bojkot trgovin, zaradi hitro rastočih cen hrane. Te so namreč med letoma 2022 in 2025 na Hrvaškem poskočile za tretjino, leta 2023 v primerjavi s prejšnjim pa so hrvaški trgovci povečali svoje dobičke za več kot tretjino. Bojkot trgovin je bil neuspešen, cene hrane na Hrvaškem pa še naprej rastejo. To še dodatno kaže kako neuspešen ukrep je znižanje DDV-ja na hrano. Glavni razlog za ogromne investicije v nakupovalne centre v Brežicah so torej visoki stroški hrane in ostalih potrebščin na Hrvaškem.
Zgrešene politike nižanja stroškov hrane in ostalih življenjskih potrebščin na Hrvaškem je odprla novo »tržno nišo« v mestih ob hrvaški meji. V njih v zadnjih letih hitro rastejo nakupovalni centri. Kapital je zavohal priložnost in ob podpori lokalnih oblasti začel množično investirati v gradnjo nakupovalnih centrov, kjer bodo velik del strank predstavljali hrvaški kupci, dobički pa se bodo prelivali tujim lastnikom prostorov in trgovin. Edino, kar dobijo domačini, pa so slabo plačane in naporne zaposlitve v nakupovalnih centrih ter uničena narava. To je razvoj, ki nam ga ponujajo razvojno naravnani domoljubi in strokovnjaki iz obeh strani politične arene.
Če bo interventni zakon sprejet se bo hrana še naprej dražila se bodo še večji dobički stekali v žepe različnih upravnikov iz Avstrije. Hrvati so se v podobni situaciji odzvali z vedno pogostejšim nakupovanjem v Sloveniji, ob tem pa se postavlja ključno vprašanje: kam pa bomo mi hodili kupovati jajca in moko?
Takšen razvoj lahko omilimo z glasom PROTI zakonu za bogate na referendumu 6. decembra in si nato z organiziranim bojem izborimo boljši svet.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega