Prebivalci v okolici Strumice v Severni Makedoniji se že skoraj deset let upirajo projektu rudnika bakra in zlata Ilovica–Šutka, ki ga načrtuje kanadsko podjetje Euromax Resources. Junija 2026 je višje upravno sodišče izdalo pravnomočno sodbo v korist podjetja, s čimer se je vladi odprla pot do izdaje dovoljenja za projekt, ki je s tem znova bliže uresničitvi. To je sprožilo novo mobilizacijo lokalnih skupnosti in okoljskih organizacij v regiji.
Dolina je ena ključnih kmetijskih regij Severne Makedonije, znana po rodovitni zemlji in dolgi kmetijski tradiciji, ki lokalnim skupnostim že generacije omogoča preživetje. Prebivalci okoliških občin Bosilovo in Novo Selo, so svoje nasprotovanje rudniku izrazili tudi na dveh lokalnih referendumih leta 2017, ki sta zaradi prenizke udeležbe ostala neveljavna. Kljub temu je gibanje nadaljevalo boj prek občinskih sklepov proti rudniku in nenehnega civilnega pritiska. Gibanje že leta zahteva trajen preklic koncesij za rudnike, zaščito kmetijske zemlje, vodnih virov in ekosistemov doline pred obsežnim izkoriščanjem ter dejansko sodelovanje prizadetih skupnosti.
Primer Ilovica–Šutka razkriva temeljno protislovje t. i. zelenega prehoda, kot ga oblikuje kapital. Baker je ključna surovina za elektrifikacijo in obnovljive vire energije, vendar pod logiko kapitalizma njegovo pridobivanje znova pomeni razlaščanje kmetijske zemlje, uničevanje vodnih virov in preglasovanje volje lokalnih skupnosti v imenu “nujnega razvoja”. Namesto pravičnega prehoda, ki bi izhajal iz demokratičnega nadzora nad viri in potrebami skupnosti, se ponavlja stari vzorec izkoriščanja naravnih virov, le da je tokrat oblečen v zeleno embalažo. Zeleni prehod, ki ne postavlja pod vprašaj lastništva in nadzora nad naravnimi viri, ostaja prehod za kapital, ne za ljudi in okolje.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega