Pred nedavnimi parlamentarnimi volitvami smo na Rdeči pesi ugotavljali, da se na vseh kandidatnih listah strank in volilnih koalicij nahaja zgolj 27,3 % delavk in delavcev. Situacija za delovne ljudi je po volilni nedelji še mnogo slabša. V novi sestavi državnega zbora bo sedelo samo 6 delavk in delavcev, kar predstavlja zgolj 6,7 % vseh novoizvoljenih poslank in poslancev.
Položaj je diametralno različen na drugi strani razredne ločnice. Če so namreč različni državni in lokalni funkcionarji ter funkcionarke in lastniki kapitala ter njegovi neposredni upravljalci imeli 47 % delež na kandidatnih listah, se je ta po razglasitvi rezultatov volitev dvignil na kar 90 % poslank in poslancev, ki bodo v prihodnjih tednih zasedli sedeže v parlamentarnih klopeh.
Pred volitvami je veljalo, da je možnost, da se posamezna delavka ali delavec znajde na volilnih lističih 7,2 krat manjša kot pa v primeru, da posameznik ali posameznica spada v skupino biznismenov in državnih ter lokalnih funkcionarjev. Ob pregledu izvoljenih poslank in poslancev, lahko ugotovimo, da se je nadzastopanost slednjih še povečala. Glede na končne volilne rezultate je verjetnost, da bo mesto v slovenskem državnem zboru zasedel podjetnik, direktor ali funkcionar 56 krat večja kot pa verjetnost, da bo na poslanski stolček sedla delavka ali delavec. Več kot polovica poslanskih skupin v novem sklicu parlamenta bo popolnoma brez prisotnosti delavk ali delavcev.
Kot lahko vidimo je razredna sestava slovenskega parlamentarizma močno nagnjena v smer kapitala. Precejšnja neskladnost med zastopanostjo na kandidatnih listah in končno strukturno sestavo državnega zbora priča o tem, da so stranke na v izvoljive okraje pošiljale predvsem biznismene in dosedanje funkcionarje kapitalistične države. Za delovne ljudi, bodisi v aktivni dobi ali pa za tiste, ki so že dosegli upokojitveno starost, so bile na voljo zgolj drobtinice.
Razredna sestava parlamenta pa je v precej večji skladnosti z zamislimi, ki se pojavljajo ob nedavno začetih koalicijskih pogajanjih. Socialna kapica za najbolje plačane, davčne razbremenitve za najpremožnejše in kapital, ohranitev neobdavčenih milijonov za stanovanjske barone, ponovni in pospešeni vdor zasebne iniciative v javne sisteme ter povišanje prejemkov za vrhuško državnih funkcionarjev.
Dokler bo znotraj parlamenta sedelo tako malo delavk in delavcev, se bodo tudi politike naklonjene delavski stvari težko prebile v njegovo notranjost.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega