Kakšen je delavski razred danes in kakšne izzive to postavlja delavskemu organiziranju? V seriji prispevkov “Kako se je spremenil kapitalizem v Sloveniji” bomo analizirali, kako se je slovensko gospodarstvo spremenilo v zadnjih 30 letih.
3. DEL: VSE MANJ SINDIKALIZIRANI DELAVCI IN DELAVKE
Zaradi propada dela podjetji se je po razpadu Jugoslavije začel proces periferizacije dela delovne sile. Nekateri delavci so se upokojili, drugi so delo poiskali v tujini kot dnevni migranti ali pa so se trajno odselili, nekateri so bili odrinjeni med periferno delovno silo (prekarne zaposlitve).
Od začetka devetdesetih je stopnja sindikaliziranosti padla iz okrog 60% na manj kot 20%. Velik padec sindikaliziranosti je opazen po letu 2004, ko je Slovenija vstopila v EU, in kljub manjšemu dvigu sindikaliziranosti tik pred krizo, je po njej spet prišlo do upada.
Leta 2023 je bila stopnja sindikaliziranosti le 11%. Ob tem je opazen tudi trend povečevanje števila sindikatov. ZSSS je leta 2015 pokrivala le še okrog 40% vseh članov sindikatov, opazen pa je razrast drugih konfederacij in panožnih sindikatov ter sindikatov znotraj podjetij. Slednji se razširijo po 2004.
Delež delavcev, zaposlenih v javnem sektorju, se prav tako že ves čas giblje okrog 30%, v zasebnem sektorju je zaposlenih okrog 70% delavcev. V začetku devetdesetih so delavci v zasebnem sektorju predstavljali več kot dve tretjini vseh sindikaliziranih delavcev, leta 2015 pa je bilo razmerje skoraj obrnjeno. V javnem sektorju je stopnja sindikaliziranosti padla po začetku zadnje gospodarske krize, medtem ko je v zasebnem sektorju upad viden po sredini devetdesetih, predvsem pa po vstopu v EU. Leta 2015 je bilo sindikaliziranih 42% delavcev v javnem ter 13% v zasebnem sektorju.
V naslednjem prispevku v seriji bomo analizirali kako se delavski razred odziva na te nove okoliščine.
Vir fotografije: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

+ Ni komentarjev
Dodaj svojega