DAVID ŠVARC: INTERVENTNI ZAKON JE SKRAJNO ŠKODLJIV IN NESPREJEMLJIV. GRE ZA ZAKON ZA BOGATE.

V Rdeči pesi smo se pogovarjali s sindikalistom Davidom Švarcem, generalnim sekretarjem Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije.

V sindikatu so se pretekli teden, 3. novembra, pridružili vseevropskemu protestnemu shodu poklicnih gasilcev v Bruslju, ki ga je organizirala Evropska konfederacija sindikatov javnega sektorja. Vabljeni k branju!

V Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije ste se pretekli teden 3. novembra pridružili vseevropskemu protestnemu shodu poklicnih gasilcev v Bruslju, ki ga je organizirala Evropska konfederacija sindikatov javnega sektorja. Število poklicnih gasilcev se je v Evropi zaradi varčevalnih ukrepov na nacionalnih ravneh samo v lanskem letu znižalo za 18.200. In to kljub temu, da se na evropskih tleh spopadamo z vse več podnebnimi katastrofami (požari v naravi, poplave, plazovi, neurja,…), ki so vse bolj intenzivne in na žalost za gasilce tudi vse bolj tragične.

1. Kaj je razlog, da ste se v sindikatu poklicnih gasilcev Slovenije pridružili protestu?

David Švarc: Odločitev je bila logična poteza. Kljub temu da razlogi za ta protest pri nas, za slovensko gasilstvo, niso tako močni, da se s požari v naravi, razen tega izpred let, ki je bil na Krasu, pri nas ne soočamo v največji meri, predvsem pa tudi ne s kadrovskimi težavami do te mere. Sicer je pri nas poklicno gasilstvo relativno majhno, je pa prostovoljno, tisto operativno, dobro usposobljeno in številčno. Poklicni in prostovoljni se pri nas dobro dopolnjujejo. Razen v redkih izjemah lahko rečemo, da je kadrovska popolnjenost dokaj dobra. Vendar takšna slika ni povsod, npr. v Prekmurju je s kadrom v poklicnem gasilstvu dosti težav, ni javne poklicne gasilke enote.

Poudarit hočem, da ni vse idealno, ampak teh težav ne zaznavamo v taki meri kot drugje v Evropi. Predvsem gre za mediteranske države, ki se s temi oblikami gasilskega dela najbolj soočajo, tam so prisotni tudi različni načini zaposlovanja. Tam je že zavrelo, vre že dalj časa. Govorimo o Grčiji, Španiji, Italiji, Franciji, Portugalski, pa tudi Belgiji in Nemčiji do neke mere. Ta mreža gasilskih sindikatov znotraj Evropske konfederacije sindikatov javnega sektorja deluje že dlje časa in tukaj je preko 30 sindikatov iz petindvajsetih evropskih držav. Po poletju smo se sindikati slišali med sabo in težnje najbolj prizadetih in z največjimi težavami pri kadru so šle v smeri, da je temu treba narediti konec. Da se znotraj svojih držav ne morejo več dogovoriti glede števila zaposlenih, opremljenosti, varnosti pri delu in so dali pobudo, da je treba pritisnit na države preko Evropske komisije, ki diktira varčevalno politiko. Države pa jo izvajajo, zmanjšujejo sredstva, manj je gasilcev in več je žrtev med gasilci. 

2.  Katere so bile glavne protestne zahteve?

David Švarc: Konec politike varčevanja v dejavnosti gasilstva. Zagotovitev zadostnih sredstev za zaposlitve, torej ustreznega števila gasilcev. Zahtevamo zaposlitve za polni delovni čas. Po Evropi namreč poznamo zaposlitve za določen čas, za skrajšan delovni čas. Grški gasilci, ki  se stalno bojujejo z gozdnimi požari imajo pogodbe samo za dobo 5 let in znotraj teh petih let samo 8 mesecev na leto, kar pomeni, da štiri mesece na leto niso zaposleni. Nobene varnosti, sredstev je premalo, vsaka država pa po svoje kroji politiko gasilstva. Učinkovitost gašenja je tako manjša, nevarnosti za gasilce in ostale ljudi so večje.

3. Kakšno je bilo vzdušje na protestu, kakšna je bila udeležba in iz koliko držav?

David Švarc: Prišli smo iz devetnajstih držav, iz nekaterih po več sindikatov. Vzdušje je bilo dobro, jaz bi si želel še več, nikoli nisem popolnoma zadovoljen. Naša pot je bila prava sindikalna. Šli smo z avtobusom. Šlo nas je petnajst. Vozili smo se 1200 km v eno smer, pot je trajala dvanajst ur. V Bruselj smo prišli  zvečer pred dnevom protesta. Ob 10h je bil zbor pred glavno železniško postajo in od tam je bil hod glavne bruseljske gasilske enote do mesta protesta. Pohod je bil dolg okoli 2 kilometra. Dobro uro smo hodili in zbujali pozornost, ljudje so nas pozdravljali in so nam bili naklonjeni. Sledili so govori z zahtevami, vse skupaj se je odvijalo v času zasedanja evropskega foruma civilne zaščite.

4.  Letos poleti je gorel ogromen del Balkana in mediteranskega obroča, tukaj je verjetno mednarodna solidarnost ključna. Koliko je bilo v letošnjem poletju solidarnostnih čezmejnih akcij gašenja in reševanja?

David Švarc: Tega podatka nimam, bi se ga pa dalo pridobiti. Samih požarov je bilo ogromno, že če pogledamo Hrvaško je bilo teh večjih požarov par deset, tega je veliko in če bi še bolj specificiral protestne zahteve so šle tudi v tej smeri – vzpostavitev ustreznih pogojev za delo v takšnih situacijah, zagotoviti sredstva za kvalitetno  in zadostno opremo ter seveda zadostno število operativnih gasilcev.  Gasilstvo je dejavnost, ki se jo s strani financerjev rado gleda kot nekaj neproduktivnega, kar veliko stane (ko ni požarov seveda), zakaj bi gasilce plačevali za čas, ko se nič »efektivnega« ne dela. To so razlogi, da je ponekod gasilstvo podhranjeno. Če bo do česa prišlo bodo prišli drugi pomagati, kar je logično in se počne, ampak ko so te največje zadeve, požari in naravne katastrofe in je obseg tudi največji – težko je nudit pomoč nekomu, če se doma začne dogajat. Zato je ključno, da je gasilstvo na ravni države tako kakovostno da je lahko pri reševanju samostojno in lahko hitro reagira. Glede mednarodnega sodelovanja pa predlagamo, da bi šli v smeri medsebojnega usposabljanja gasilcev iz drugih držav in podobno. Da bi bilo to čim bolj usklajeno, da so usposabljanja enaka, da se lažje dela. Hitra intervencija je daleč najbolj učinkovita. To Italijani sami povedo, da je v Sloveniji bistveno hitrejši odzivni čas, ne samo pri nesrečah, ampak tudi pri večjih zadevah. Pri Italijanih je veliko več nivojev poveljevanja. Potrebujejo veliko več odobritev in preden se naredijo premiki gasilskih sil lahko traja cel dan ali celo dlje.

5. Protestu so se pridružile tudi nekatere organizacije in aktivisti podnebnega gibanja s sporočilom “Naša hiša gori”. Vi ste na prvi bojni liniji vse hujših posledic podnebne krize. Ali na terenu opažate, da se gasilci bolj posvečajo vprašanjem negativnih posledic podnebnih sprememb? Ali že obstaja kakšna notranja težnja po večjem povezovanju z organizacijami in aktivisti s področja podnebnega boja in kako to okrepiti

David Švarc: Moja opažanja so, da se temu pri nas v prvi vrsti ne posveča dovolj pozornosti in da ni nekih konkretnih premikov kar se tiče sodelovanja. Da so bili zdaj na tem protestu tudi okoljevarstvene organizacije v prvih vrstah, kjer so jasno podprli zahteve gasilcev, je izredno dobro in pomembno. Vsi ti majhni koraki vplivajo na miselne spremembe. Opažam pa, da je tega premalo. To kar se je dogajalo v Bruslju, skušamo tudi mi s svojimi objavami poudarjati, da se to prime in da se ve, da so nevladne in druge organizacije, ki jih politika kapitala skuša prikazovati kot nepotrebne, še kako potrebne in da si je treba z njimi medsebojno pomagati in se podpirati. Nujno bi bilo, da se ta fokus znotraj gasilstva začne spreminjati. Politika in kapital znata ta vprašanja, prizadevanja okoljevarstvenih organizacij prikazovat kot neke politične interese, ne vsebinske prizadevanja, in če to uspeš tako prikazati, je tudi znotraj dejavnosti kot je gasilstvo potem težko obrniti takšno percepcijo, oziroma se v tem ne vidi potrebne koristi. 

6. Decembra bomo na referendumu glasovali o vladnem t.i. interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki pa ste ga sindikati označili kot zakon za razkroj Slovenije, nekateri pa kot zakon za bogate. Kakšno je vaše stališče glede zakona, kaj prinaša in kako bi, v primeru da ga na referendumu ne bi množično zavrnili z glasovanjem proti, vplival na položaj poklicnih gasilcev in javno gasilsko službo

David Švarc: Ta zakon je slab. Je skrajno škodljiv in zato nesprejemljiv. Smo ga zavrnili na zvezi in podprli vse aktivnosti v zvezi z referendumom, da zakon ne  bi stopil v veljavo. Sindikati smo zakon pregledali, razen redkih izjem ni v tem zakonu ničesar dobrega.

Redke izjeme so tiste, na katerih predlagatelji jadrajo – znižanje DDV-ja na hrano, na energente, pa do neke mere razbremenitev sp.jev – to so stvari o katerih se največ razpravlja in na veliko manipulira. In so za slehernika lahko zelo mikavne. V tem vidi nekaj dobrega, dokler ne začnemo razpravljati o konkretnih škodljivih posledicah. Razen morda znižanja ddv-ja na energente, kjer ceno postavlja država, ampak vemo, da je nekaj mizernega, za socialno državo pa predstavlja velike izgube.  Kar se tiče hrane in najemnin, kjer ni nobene regulacije, nihče ne zagotavlja, da bi trgovci in najemodajalci dejansko znižali cene, kar pomeni, da bi se na račun šibitve socialne države le povečali njihovi profiti.

Gre za zakon za bogate. Pri tem govorimo o ljudeh, ki zaslužijo 8.000, 10.000 in še mnogo več tisoč evrov. Tem pa predlagana zakonodaja omogoča, da ne bodo plačevali prispevkov in davkov na celotne prihodke –  to je nesprejemljivo. Tudi če bi držali vladni izračuni primanjkljaja, so to strahoviti denarji. Ne glede na to ali to pomeni milijardo dvesto ali vladni dinamični izračun 600 milijonov. Tak primanjkljaj bomo državljani čutili tako ali drugače, na način kot se bodo vladajoči odločili, kje se bo varčevalo, kaj se bo ukinilo ali zmanjšalo, katere javne storitve in podobno. Tudi če se določene javne storitve, na primer poklicnega gasilstva, ne bi dotaknili, boš to čutil na drugih področjih (oslabljeno javno šolstvo in zdravstvo, pokojnine, družinski prejemki, oskrba…). Kaj bi zakon prinesel za gasilstvo ne moremo vedeti, ampak lahko z veliko gotovostjo trdim, da tudi mi ne bi bilo imuni na te varčevalne ukrepe. Pri kakršnihkoli preteklih tovrstnih ukrepih gasilstvo ni bilo nobena izjema –  ZUJF je tudi poklicnim gasilcem znižal plače za dva plačna razreda. Danes ne moremo vedeti, ampak če bo država prikrajšana za te številke, bomo to čutili vsi in moramo na to resno opozarjati in nasprotovali takim ukrepom, ki koristijo samo bogatim.

7.  Želiš našemu bralstvu še kaj sporočiti?

David Švarc: Menim, da bi se vsi deležniki v gasilstvu morali bistveno bolj zavedati negativnih posledic podnebnih sprememb. Predvsem tudi tam, kjer se jih v tem momentu mogoče še ne čuti v največji meri. Glas gasilcev je močan, zato bi z resno podporo in sodelovanjem z okoljevarstvenimi organizacijami, lahko ogromno pripomogli k močnejšemu boju proti negativnim podnebnim spremembam. Gasilstvo je brez dvoma ena od najbolj izpostavljenih dejavnosti.

Foto: David Švarc