Konec oktobra je na Triglavu skopnel še zadnji košček ledenika, ki je nekoč prekrival tudi več kot deset hektarjev območja. V Sloveniji je poleg svoje vloge “nacionalnega ponosa”, veljal za enega od indikatorjev dviga temperatur ozračja. Največje zmanjšanje so izmerili med letoma 1983 in 2003, ko se je površina zmanjšala za kar 93 odstotkov. Sredi 19. stoletja je meril 40 hektarjev, v začetku tega stoletja pa je prvič meril manj kot 1 hektar, kar je manj od velikosti nogometnega igrišča.
Kaj pa nam o našem okolju sploh povedo ledeniki? Gorski ledeniki, ki pomladi s taljenjem napajajo gorske vodotoke, se glede na letni čas ciklično talijo in nastajajo. Težava nastane, če se zaradi upada snežnih padavin ne uspejo obnoviti. V Sloveniji, kot tudi drugod po svetu, že več let spremljamo trend upada snežne odeje. Posledica tega so daljše in pogostejše suše poleti in pogostejše poplave v obdobju izdatnih padavin. Vedno več je ekstremov.
Na Geografskem inštitutu Antona Melika beležijo značilen upad števila dni s snežno odejo v Sloveniji. Recimo v Ribnici na Pohorju je leta 1960 snežna odeja obstala okoli 110 dni, leta 2020 le še okoli 50 dni v letu.
Prav tako na geografskem inštitutu beležijo podatke o spremembah v pretočnih režimih slovenskih rek. Primerjava dveh 30 letnih obdobij, med letoma 1961 in 1990 ter med letoma 1991 in 2019, je pokazala izredno povišanje zimskih pretokov rek in znižanje pretokov v poletnih mesecih v vseh desetih večjih slovenskih rekah.
Tako so za reko Sočo za trenutno obdobje izmerili za več kot 40 odstotkov večji rečni pretok v zimskih mesecih, kot pred šestdesetimi leti. Po drugi strani pa za 40 odstotkov manjši poletni pretok. Glavni razlog za spremenjene rečne pretoke je ta, da se večji delež snežnih padavin nadomesti z dežjem, tako voda hitreje preide v reke.
Za ohranjanje stabilnega podnebja je ključno ravnovesje med zamrznjeno in tekočo vodo, ki pa je kot posledica dviga povprečne temperature ozračja v zadnjih desetletjih močno načeto. Ne rabimo spominjat na poletno sušo, ki še traja, napoveduje pa se, da bo vztrajala še v naslednje leto. Prav tako je še živ spomin na hude poplave izpred nekaj let.
Zemlja gori, se tali in propada pred našimi očmi, politiki, miljarderji in drugi predstavniki kapitala pa zanikajo obstoj podnebnih sprememb kot posledic uničujočega kapitalističnega sistema, medtem ko se vozijo z jahtami, privatnimi letali in živijo od mastnih dobičkov, ki jih ustvarja kurjenje fosilnih goriv.
Temu se moramo delovni ljudje čimprej upreti – manj kot bo bogatih, potratnih ljudi, manjša bo potrošnja, izkoriščanje naravnih surovin, onesnaženja vode in zraka. Delovni ljudje se borimo za javni potniški promet, skupnostno, lokalno pridelavo hrane, za čim več zelenih površin, proti projektom kapitala, ki onesnažujejo naš zrak in zemljo.
Foto: Bobo
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega