Minister za izobraževanje Borut Rončević je v okviru šolske reforme napovedal ustanovitev učiteljske zbornice, ki bi naj predstavljala strokovni organ odločanja in “dala glas učiteljem”. Ministrstvo predlog zakona, ki je bil idejno sicer zasnovan iz strani Učiteljskega združenja Slovenije, še pripravlja in s pozivi vabi vse pedagoške delavce in delavke k sodelovanju. A gre zgolj za pro-forma povabilo, s katerim bi ustanovitev zbornice upravičili z argumentom, da so vsi učitelji in učiteljice imeli možnost sodelovanja pri oblikovanju te organizacije, medtem ko se večina učiteljstva s tem ne strinja.
Zakaj je ustanovitev cehovsko naravnane učiteljske zbornice po vzoru zdravniške zbornice škodljiva in zakaj lahko to vodi v razbijanje in izpodrivanje solidarnosti med vsemi zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju?
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ), ki velja za najštevilčnejši sindikat v Sloveniji opozarjajo na to, da gre za poskus spodkopavanja sindikata, saj naj bi članstvo v zbornici bilo obvezno, poleg tega pa bi se zanj plačevala članarina v znesku 8 evrov mesečno, iz česar bi se zbornica financirala. Marsikoga bi plačevanje obvezne članarine za zbornico lahko odvrnilo od plačevanja članarine sindikatu. Hkrati pa trdijo, da gre za spodkopavanje sindikata po “Orbanovem receptu”, ker bi zbornica neposredno podrejena politiki, saj bi predsednika zbornice imenoval kar državni zbor.
Velik del učiteljstva je pri ustanovitvi zbornice zmotilo prav to: da gre pri ustanovitvi zbornice za vmeševanje politike v šolstvo ter da bi to moral biti izključno strokovni organ. A tudi tukaj moramo biti kritični. Stroka v šolstvu je v mnogih pogledih namreč že podrejena politiki. Ne nujno politiki v ožjem parlamentarnem smislu, ampak sistemu, ki šolstvo sili v uvajanje vse več podjetniških vsebin, uporabo umetne inteligence za vsako ceno, finančno opismenjevanje in na splošno uvajanje reform, ki šolo delajo še bolj koristno in učinkovito za kapitalizem. Učitelji zato sami prepogosto zapadajo v liberalne floskule o apolitičnosti, saj so del šolskega ideološkega aparata, ki reproducira obstoječi sistem. Sami zato pogosto ne preizprašujejo takšnih škodljivih praks, ki se uvajajo v imenu posodabljanja in modernizacije šolstva in so ravno posledica prevladujoče politike trenutnega sistema.
V vladi, katere vidnejši predstavniki so več krat pozivali k tem, da je potrebno SVIZu pristriči peruti in njegovo delovanje v šoli onemogočiti, zatrjujejo, da s tem ne bi posegli v delovanje sindikata. Toda ustanovitev takšne zbornice bi lahko povzročila točno to. Še dodatno bi se poglobila že obstoječa delitev med pedagoške oziroma strokovne delavce in tehnični kader, ki je sicer del sindikata (čistilke, kuharice, hišniki, računovodkinje, tajnice) in ki je ključen za normalno in kvalitetno delovanje vzgojno izobraževalnih zavodov.
Protislovje se kaže tudi v neformalnih komunikacijskih kanalih, kjer si učitelji izmenjujejo informacije. Objave, ki naj bi bile politične ali povezane s sindikatom, se lahko označujejo za neprimerne oziroma se cenzurirajo. V Facebook skupini Učitelji učiteljem, ki šteje čez 12.000 članov in članic se redno promovira ustanovitev učiteljske zbornice in učitelje poziva k sodelovanju. Po drugi strani pa brišejo objave, ki so povezane s sindikatom, češ da so neprimerne in ne zadevajo stroke.
Zakaj naj bi bila promocija zbornice sprejemljiva, sindikalna vsebina ali kritika šolske politike pa ne? Ustanovitev zbornice je prav tako politično vprašanje, zlasti če predvideva obvezno članstvo in članarino. Če je problem političnost objav, bi morala za vse veljati enaka merila. Selektivno omejevanje razprave pa daje vtis, da niso problematične vse politične vsebine, temveč predvsem tiste, ki odpirajo vprašanja sindikalnega organiziranja in razmerij moči.
Učiteljska avtonomija je pomembna, toda ne zahteva nove institucije z obveznim članstvom, še manj pa razbijanja že obstoječih oblik solidarnosti. Zaposleni v vzgoji in izobraževanju potrebujejo skupno organiziranje, ki povezuje učitelje in vso osebje ter omogoča kolektivni boj za boljše delovne pogoje vseh, javno šolstvo in drugačno družbo.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega