Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima danes vsak sedmi človek eno izmed duševnih motenj, vendar je strokovna pomoč za večino ljudi še vedno močno nedostopna ali povsem nedosegljiva. Javni zdravstveni sistemi po svetu so kronično podhranjeni in sistemsko zanemarjeni, zato pogosto ne zmorejo pravočasno in učinkovito odgovarjati na naraščajoče stiske prebivalstva, ki pogosto izhajajo iz istih sistemskih problemov. Dolge čakalne vrste v javnem zdravstvu mnoge posameznike silijo v zasebni sektor, kjer pa je psihološka pomoč pogosto plačljiva in posledično dostopna predvsem tistim z dovolj visokim dohodkom.
Pred nekaj dnevi je v javnosti zaokrožilo odprto pismo študentk psihologije, ki ga je objavilo Društvo študentov psihologije Maribor. V pismu opozarjajo na nejasen in nestabilen status financiranja študijskega programa, kar povzroča negotovost in stiske tako med študentkami kot tudi zaposlenimi na oddelku. Vlada je leta 2023 podala pobudo za povečanje števila vpisnih mest na študiju psihologije tako na Univerzi v Ljubljani kot na Univerzi v Mariboru ter ob tem obljubila ustrezno financiranje, vendar se je v praksi izkazalo, da zagotovljenih sredstev ni.
Najbolj prizadeti so asistenti in asistentke, ki so zaposleni prekarno in brez osnovne varnosti. Ena izmed zaposlenih naj bi celo prejela obvestilo o prekinitvi pogodbe na božični večer, kar nazorno kaže na brutalnost razmer, v katerih delajo mladi akademski delavci.
V odprtem pismu študentke opozarjajo tudi na vse večjo prisotnost zasebnih univerz, ki se pojavljajo kot odgovor na velik interes za študij psihologije in po številu razpisanih vpisnih mest že skoraj konkurirajo javnim ustanovam. To predstavlja resno grožnjo javno dostopnemu in kakovostnemu izobraževanju. Znanje ne bi smelo postati privilegij tistih, ki si lahko privoščijo visoke šolnine, temveč mora ostati javna dobrina, ki je dostopna vsem.
Študentke so od Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije zahtevale jasno pojasnilo glede financiranja povečanega vpisa na študijski program psihologije ter večjo transparentnost pri upravljanju študija. Minister za visoko šolstvo Igor Papič je odgovoril, da je prišlo do napak pri izračunu začasnega pavšalnega financiranja in da bodo na ministrstvu težavo odpravili. Vendar takšna zaveza, za katero lahko samo upamo, da se je bo minister držal, ne odpravi sistemskih težav: kroničnega podfinanciranja javnega visokega šolstva, odsotnosti dolgoročnega in stabilnega financiranja študijskih programov, normalizacije prekarnega dela v akademskem prostoru ter postopnega prelaganja odgovornosti države na trg in zasebne izobraževalne institucije. Brez celostne reforme, ki bo javno izobraževanje postavila kot jasno prioriteto, se bodo podobne situacije zagotovo ponavljale.
Napredno študentstvo je tisto, ki z organiziranim pritiskom na vladajoče strukture vztraja pri obrambi javnega izobraževanja, nasprotuje privatizaciji znanja in se bori za solidarno družbo, v kateri je izobraževanje razumljeno kot temeljna pravica.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega