Avtor tokratnega Gostujočega peresa je prostovoljec pri humanitarnem društvu Hrana za življenje Matej Trontelj.
Humanitarno društvo Hrana za življenje zbira donacije in išče pomožno silo pri projektu Sr(e)čna Kuhinja. Cilj projekta je ustanoviti ljudsko kuhinjo za najbolj obubožane in depriviligirane in jim ponuditi zdravo hrano, pripravljeno z ljubeznijo.
Na hrano pogosto gledamo kot na cilj sam zase. Uživamo jo zaradi ugodja. Po drugi strani imamo do nje izrazito brezbrižen odnos. Človeštvo zavrže tretjino popolnoma užitne hrane. Zaradi kapitalističnega izkoriščanja, ki poraja revščino, vojno, podnebne spremembe in ekonomske krize nastaja prehranska neenakost. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, UNICEFA in številnih humanitarnih organizacij za zmerno do hudo prehransko negotovostjo trpi okoli 2,4 milijard ljudi. Sedemsto petintrideset milijonov ljudi dnevno doživlja kronično lakoto. Na leto zaradi lakote umre okoli 9 milijonov ljudi. Kljub temu, da Slovenija spada med države z visokim dohodkom in poseduje relativno celovite programe socialnega varstva, je okoli sedem odstotkov prebivalstva na pragu in pod pragom prehranske negotovosti. To je kar 150.000 ljudi!
V društvu Hrana za življenje se predobro zavedamo teh problemov. Vemo pa tudi, da priprava in vzreja hrane ni robotsko početje ampak zavesten proces, ki vpliva na konzumpcijo samo, predvsem pa na počutje posameznika. S pripravo in deljenjem obrokov želimo odpravljati nepravičnosti, hkrati pa vplivati na zdravje ljudi.
Društvo je podružnica iniciative Food For Life Global, ki v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, šolami, gostinci, kmeti in pridelovalci zavzema za dostopno hrano. Društvo je danes navzočo v več kot štirinšestdesetih državah. Iniciativa na naših tleh deluje vse od leta 1992 in se usmerja v pomoč socialno ogroženim: od brezdomcev do materinskih domov.
Svetovna organizacija Food for Life je aktivna v okviru številnih projektov. Kuhinje postavlja širom sveta, sploh na območjih, ki so jih prizadele naravne katastrofe ali pa raznorazni človeški faktorji, kot so denimo vojne v Ukrajini, Bosni ali pa na Haitiju.
Od ustanovitve globalne različice društva letos mineva že več kot 50 let. V času hipijevstva, ko je prihajalo do širitve alternativnih oblik življenja in s tem prehranjevanja, se je indijski modrec in ustanovitelj gibanja Hare Krišna, svami Šrila Prabhupada odločil, da bo sledil viziji svojega mojstra in v radiu desetih kilometrov okoli raznoraznih templjev, trgovin, restavracij in centrov, poskrbel za lačne. Vizija svamija je bila zavezana tako družbeni kot osebni perspektivi. Želel je reševati kolektivni problem lakote, pri tem pa ljudi učiti zdravega odnosa do hrane.
Slovenska podružnica Hrana za življenje od leta 2008 naprej redno izvaja prevzem in deljenje presežne hrane socialno ogroženim. Poleg tega v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Centrom za socialno delo Šiška in projektom Erasmus organizira delavnice in kuhinje. Mladim na primer društvo daje možnost, da se podučijo o raznovrstnih tipih hrane, prav tako pa jim omogoča, da svojo kreativno žilico preizkusijo pri kuhi. Društvo je za čas žleda pred leti pripravljajo tople obroke za Krizni center Logatec.
Najbolj izstopajoč projekt je verjetno Kucha časti. S celo paleto nevladnih organizacij in CSD enotami je društvo jeseni 2018 začelo z organiziranjem serije kulinaričnih dogodkov, na katerih je dnevno pripravila do 200 obrokov za socialno ogrožene skupine. Med koronavirusno epidemijo se je projekt uvrstil med 50 najboljših veganskih restavracij v Evropi. Na humanitarnih večerih takrat je bilo mogoče zaslediti marsikatero znano osebnost, ki je preizkušala svoje kuharske veščine in pomagala pri deljenju obrokov.
Od leta 2008 pa vse do leta 2020 je društvo skupaj z gostinskim obratom Radha Govinda razdeljevala presežke hrane. Od koronskega oziroma postkoronskega obdobja projekt nadaljuje v sodelovanju z nakupovalnima centroma Aleja in Mercator center Šiška. Presežke štirikrat na teden deli socialno ogroženim na Koseški tržnici.
V prihodnosti si želimo, da bi lahko obratovali z lastno kuhinjo v Ljubljani in s pomožnimi kuhinjami v vseh večjih mestih. Da noben v okolici Ljubljane ne bi ostal brez toplega obroka bi potrebovali vsaj 5 redno zaposlenih in okoli 40 prostovoljcev. Zatakne pa se pri financiranju. Društvo je trenutno v materialno zelo negotovem položaju. Rednega financiranja nimamo, zato se prijavljamo na razpise, ki podpirajo našo dejavnost. To za projekt kot je Sr(e)čna Kuhinja preprosto ni dovolj.
Tako pozivamo vse dobrodušne, da obiščejo našo spletno stran in donirajo karkoli od denarja pa do hrane. Vabljeni, da se služenju ljudem pridružite vsi kuharski gurmani, prostovoljci in delavci!
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega